Ponudimo dober čaj

Datum objave: 5.12.2010 ob 11:00
Kategorija: Mizica, pogrni se, Moje življenje, Razvajanja

Mnogi si težko predstavljamo jutro, popoldan ali večer brez skodelice čaja. V prijetni družbi knjige ali prijatelja. Toplo nas pogreje po snežnem potepu, nas spravi v dobro voljo in s svojim vonjem osveži naš dom.

Zato si le privoščite skodelico čaja…

foto: bodieko

Čaj je poparek, ki ga pripravimo s prelitjem posušenih listov ali popkov grma Camellia sinensi z vrelo vodo. Kot dodatek lahko čaj vsebuje tudi druga zelišča, arome ali sadne okuse. Beseda čaj se v slovenščini pogosto uporablja napačno, saj se uporablja za katerokoli poparek/napitek iz sadja in zelišč (šipkov, kamilični, metin,…). Za čaj iz listov čajevca se uporablja izraz pravi čaj ali ruski čaj.

Ste vedeli, da je čaj ali”pena zelenega dragulja” pijača, znana že več kot 3000 let, ki je o svojem izvoru navdihnila številne legende?

Začetki pitja čaja so oviti v legendo, ki sega v Kitajsko, približno 5000 let nazaj. Govori o bistrem vladarju, Shenu Nungu, ki je bil tudi znanstvenik in umetnik. Zahteval je, da se vodo, ki jo pijejo on in njegovi podaniki, vedno prekuha. Nekega dne je bil dvor na obisku oddaljenega dela kraljestva. Ena izmed služabnic je prekuhala vodo, da bi jo postregla vladarju. Vmes je veter v skodelico nanesel nekaj listja in vodo spremenil v motno temno tekočino. Shen Nunga je kot znanstvenika seveda zanimal okus te nove pijače in jo je poskusil. Ugotovil je, da je prijetno osvežilna in od tedaj naj bi človeštvo poznalo čaj.

Kitajska književnost iz tretjega stoletja prejšnjega tisočletja je že omenjala čaj kot rastlino z listjem, iz katerega se lahko pripravi okusen napitek. Najprej so ga uporabljali kot zdravilo. Že v osmem stoletju so ga na Kitajskem zelo cenili. V desetem stoletju so ga prenesli na Japonsko, kjer je postal pijača najvišjih družbenih slojev, širše uporaben pa je postal šele v 17. stoletju, ko sta ga že poznali tudi Evropa in Rusija.

V 15. stoletju se je uživanje čaja zelo razširilo v Aziji.

V Evropo je pravi čaj prišel precej pozno, šele v 17. stoletju, ki so ga tja prinesli holandski zdravniki. Priporočali so njegovo uporabo, ker naj bi krepil duševne zmožnosti. Sprva je bil dostopen le višjemu sloju. Da je čaj postal sestavni del angleškega zajtrka, kjer je nadomestil pivo, je zasluga velike ljubiteljice čaja, žene kralja Charlesa II., portugalske infantinje Caterine de Braganza.

Angleži so leta 1750 čaj razglasili za nacionalno pijačo.

Tradicionalni English tea time

foto: ritzcarlton

VRSTE ČAJEV

Zeliščni čaji
Zeliščni čaji so osvežilni napitki prijetnega vonja, okusa in barve, ki blagodejno delujejo na naš organizem. Hkrati so vir vitaminov in zdravilnih naravnih učinkovin, ki jih organizem sprejema v neškodljivih količinah.

Osnova za zeliščne čaje so zdravilne rastline, ki rastejo pri nas (kamilica, meta, lipa, šipek) ali tiste, ki pri nas ne uspevajo (hibiskus). Čaj lahko pripravljamo iz ene same rastline ali iz mešanice več zdravilnih rastlin. Pivci čaja na sončni strani Alp smo v primerjavi s sosedi veliko bolj naklonjeni zeliščnim kot pravim čajem. Po podatkih Slovenci popijemo največ planinskega, kamiličnega in šipkovega čaja.

Izvor zeliščnih čajev je časovno težko določljiv in zanj ni pisnih dokazov. Fosilni ostanki šipka, najdeni v najdiščih iz obdobja mlajše kamene dobe – neolitika (4000 let pr.n.št.), nam dokazujejo, da je bil šipek zanimiv za človeka že v pradavnini. Najstarejši zapisi o zdravilnih zeliščnih napitkih prihajajo s Kitajske, starega Egipta, stare Grčije in iz časa rimskega imperija. Obenem z uradno medicinsko znanostjo je vseskozi obstajalo ljudsko zdravilstvo, ki je skozi generacije ohranjalo bogate izkušnje o uporabi zdravilnih rastlin.

foto: photostock

Sadni čaji
Sadni čaji so trendovska pijača 90ih let, ki se je razvila iz zeliščnih čajev. Šipku in hibiskusu so dodali suho sadje, predvsem suha jabolka in ostale plodove – bezgove jagode, borovnice, limonine ali pomarančne lupinice.

Zaradi zelo podobne osnovne sestave sadnih čajev dodajajo za raznolikost okusov in bogat, intenziven vonj sadne arome. Okusi jagode, divje češnje, borovnice in marelice najbolj privabljajo mlade med 15. in 30. letom.

Sadni čaji so namenjeni za pitje ob vsaki priložnosti, za užitek, osvežitev in odžejanje. Pijemo jih lahko kadarkoli – pozimi ali poleti, tople ali ledeno hladne. Glede na nekatere raziskave sadni čaji odžejajo dosti bolj učinkovito, predvsem pa za dalj časa kot npr. gazirane pijače.

foto: dreamstime

Pravi čaji
Osnova za vse vrste pravih čajev so vršički in lističi čajnega grmička (Camellia sinensis Linaeus O. Kuntze). Izvorna rastlina pravega čaja v botaničnem smislu je ena sama. Dejavniki, ki vplivajo na kakovost in vrsto pravih čajev, so podnebje, lega, nadmorska višina, sestava tal in način predelave.

foto: planetlepote

Črni in zeleni pravi čaj se razlikujeta po načinu predelave čajnih lističev. Najbolj pomembno pri pridobivanju črnega čaja je, da so lističi čajevca izpostavljeni procesu fermentacije, to je oksidacije s pomočjo encimov, ki se izločijo iz lističev, pri tem pa le-ti pridobijo značilno temno rjavo do črno barvo. Zeleni čaj, za razliko od črnega, ni fermentiran.

Ko pravi čaj prelijemo z vrelo vodo, se sproščajo fenolne snovi, ki dajejo čaju vonj in okus ter kofein, ki deluje kot poživilo. Med fenolnimi snovmi so najpomembnejše taninske snovi, ki delujejo pomirjevalno na prebavni trakt in katehini ter flavoni in flavonoidi, ki delujejo kot antioksidanti.

V zadnjem času ponovno poudarjajo koristnost pitja pravega zelenega čaja zaradi visoke vsebnosti flavonoidov, katerim pripisujejo veliko vlogo pri preprečevanju bolezni srca in ožilja, rakastih obolenj in pri upočasnjevanju procesa staranja. V novejših medicinskih člankih je pogosto omenjen vzpodbujajoč učinek na imunski sistem in antiradiacijski učinek zelenega čaja – uživanje čaja zmanjšuje škodljive posledice izpostavljenosti radioaktivnemu sevanju.

Zeleni pravi čaji
Lističi in vršički čajnega grmička (Camellia sinensis Linaeus O. Kuntze), ki pri predelavi niso izpostavljeni fermentaciji, ohranijo zeleno barvo. Čaj iz teh lističev imenujemo zeleni pravi čaj. Domovina zelenega čaja sta Kitajska in Japonska. Znani japonski zeleni čaji so Gyokuro, Matcha, Sencha in Bancha, najbolj znana kitajska zelena čaja pa sta Hyson in Gunpowder.

Najboljši japonski zeleni čaji so živo zelene barve, saj s posebno tehniko spodbudijo nastanek klorofila v poganjkih tik pred obiranjem (čajne grmičke tri tedne pred obiranjem prekrijejo s črnim platnom). Večina drugih japonskih in kitajskih zelenih čajev je sivo zelene do rjavo zelene barve.

Zeleni pravi čaj

foto: lifestyle

Črni pravi čaj

foto: ordinacija

ALI STE VEDELI?!

  • da so se filter vrečke rodile leta 1908?
  • da Slovenci popijemo največ planinskega, kamiličnega in šipkovega čaja, čeprav pri kamiličnem čaju še vedno zaostajamo za Italijani?
  • da je Liselotte Pfalška, svakinja Ludvika XIV, ko je poskusila dotlej neznano pijačo, baje vzkliknila: ” Mon Dieu, le kako je lahko razumnemu in zdravo občutljivemu človeku v zadovoljstvo nekaj tako smrdljivega in grenkega!”
  • da od nabiranja pravega čaja do pakiranja v zavitke ne sme miniti več kot 24 ur, kajti že po 12 urah čaj izgubi dve tretjini svojega okusa?
  • da so bili pravi čaji prvi čaji, ki so jim začeli dodajati različne arome – aromatizirani čaji. Najstarejši in še danes najpopularnejši aromatiziran pravi čaj je Earl Grey, katerega rojstni datum sega v 30. leta devetnajstega stoletja.
  • da lahko iz čaja pripravimo tudi osvežujočo kopel za utrujene noge?
  • da ga lahko uporabite kot obkladek za utrujene oči?

Oprostite, grem na skodelico čaja…



  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Nedelja, 5. December 2010 ob 11:00 in zapisano pod Mizica, pogrni se, Moje življenje, Razvajanja. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

2 komentarjev na “Ponudimo dober čaj”

#1
kodele

Pridi na planinski čaj! Skodelico dobrega počutja!

#2
Manja

hvala za presenečenje***

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !