Božiček je novodobna mitološka osebnost, ki obdaruje pridne otroke v noči pred božičem. V angleščini se po navadi imenuje Santa Claus (kratko Santa), v nemščini Weihnachtsmann, v italijanščini Babbo Natale, v francoščini Père Noël.

Lik Božička se je razvil v Združenih državah Amerike, v “talilnem loncu” različnih kultur in tradicij.

Nizozemski priseljenci so v Ameriki praznovali svetega Miklavža  na podoben način, kot ga poznamo tudi pri nas. Temu praznovanju so se priključila nekatera druga izročila zlasti izSkandinavije.  Nastal je novodobni mit, ki je bil verjetno prvič objavljen v letu 1823 pod naslovom The Night before Christmas (Noč pred božičem). Avtor pesmi ni točno znan, najpogosteje pa v zvezi s tem omenjajo Clementa Clarka Moora in Henryja Livingstona Jr. V pesmi se Božiček prevaža na sankah, ki jih po zraku vlečejo severni jeleni. V pesmi so zapisana celo imena severnih jelenov, a med njimi ni Rudolfa. Jelenček Rudolf se je pojavil prvič šele v letu 1939 v pesnitvi Roberta L. Maya, ki je bila podlaga za znano popevko Johnnyja Marksa: Rudolph, the Red-Nosed Reindeer (Rudolf, jelenček z rdečim nosom).

YouTube slika preogleda

V letu 1931 je risar Haddon Sundblom v reklamni akciji podjetja Coca-Cola prvič narisal Božička v rdečih oblačilih z belo obrobo. Ta podoba je kmalu postala svetovni standard za Božička in s tem neplačan reklamni agent za Coca-Colo.

foto: talesofcuriosity

Mit o Božičku se je razširil iz Amerike tudi v druge dežele sveta, zlasti preko ameriških filmov in glasbe.

V Sloveniji v preteklosti Božiček v zgoraj predstavljeni obliki sploh ni bi znan – na božič so Slovenci praznovali dan Jezusovega rojstva. Le ponekod se je med Slovenci prijel nemški običaj, da na božič otroke obdaruje KristkindlCicibanu leta 1949 (št. 4, str. 56-57) omeni tovrstnega Božička: »[...] A nekdanji je božiček ves drugačen bil možiček [...].« (nemško: Christkind – Dete Kristus), ki so ga včasih poslovenjeno imenovali tudi Božiček (tj. Mali Bog oziroma Dete-Bog).

Pozneje vera ni bila zaželena v javnosti, zato tudi niso bila dovoljena javna praznovanja božiča v nobeni obliki. Edini mitološki dobrotnik, ki ga je komunistična oblast dovoljevala, je bil iz Rusije uvoženi Dedek Mraz. Ob razpadu Jugoslavije so k nam prišli tudi vsi ameriški komercialni prazniki, vključno z ameriškim božičem in Božičkom. V zadnjih letih je Božiček razširjen zlasti med neverujočimi,  sveti MIklavž  pa med verujočimi Slovenci. Kljub pojavu Božička je Dedek Mraz še vedno prisoten predvsem v šolah in vrtcih, pogost pa je tudi v podjetjih (obdarovanje otrok zaposlenih) in na javnih prireditvah za otroke v večjih mestih.

Od Miklavža in Dedka Mraza se Božiček loči zlasti po naslednjih lastnostih:

  • Domovanje: Božiček stanuje na severnem tečaju (ali na skrajnem severu Skandinavije).
  • Datum: Božiček obdaruje otroke na božično jutro – 25. december
  • Oblačila: Oblečen je v škratovska oblačila rdeče barve z belo krzneno obrobo.
  • Spremstvo: Spremljajo ga škrati.
  • Prevoz: Pripelje se sanmi, ki jih po zraku vlečejo severni jeleni. Prvi v vpregi je jelenček Rudolf.

vir: wikipedia

Bodite pridni, Božiček vas gleda! :)

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Nedelja, 5. December 2010 ob 16:06 in zapisano pod Moje življenje, Otroški svet, Razmišljanja. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !